This page contains a Flash digital edition of a book.
k
Sv e t o g o r S k a
raljica
37
II. Nevesta Joahima njunih nekdanjih iger, starih
pesmi, ki sta jih bila nekdaj skupaj pre-
Eliud se je, žalujoč za svojo ženo prese- pevala, in njunih otroških dogodkov tu
lil iz svoje hiše v Nazaretu v dolino Ze- na livadah ali v oljkinih gajih tam dalje
bulonsko, kjer je imel velike pašnike ter pod goro.
so mu njegovi ljudje pasli obilne črede. Tako so prišli do šumečega potoka, na-
Doma v Nazaretu mu je bilo tužno, pov- raslega od pomladanskega naliva. Veli-
sod so iskale oči Ismerijo in nikjer je niso ko kamenje je štrlelo iz njegovih pen ter
našle. Postavil si je torej šotor v oni doli- bilo most do nasprotnega brega, strmega
ni. Ana je šla z očetom ter bivala z njim pobrežja, poraslega z anemonami. Joa-
na livadi, polni cvetja, pod nizkim šo- him je pomagal najprej očetu prebresti,
torom s temnimi zavesami iz velblodjih nato je podal tudi Ani roko v pomoč. Ko
dlak. Ljubka pomlad je bila, nebo polno Ana skoči na breg in razmahne roke, ji
svetlobe, vzduh poln ptičjega žvrgolenja. uidejo natrgane lilije in Joahim jih jame
Livada je bila en sam smeh. Nekoč na ve- pobirati. Tu mu zdrkne velik zlat prstan
čer gre Ana, da natrga cvetk. Na hribih in pade Ani ravno k nogam. Urno ga
so stale visoke lilije in videti so bile kakor deklica pobere ter poda Joahimu. Mo-
oblite od večerne zarje, škrlatnogoreče v drikast dragulj je gorel v zlatem okovu
dolgih črtah na zlatozelenem nebu. Ime- kakor čaroben plamen. Ana se nehote
la je duhtečih cvetk že cel šopek in sto- zagleda v prstan. Joahim pa ji reče: »Ta
pajoč kakor vzduh z lahnim korakom se žlahtni kamen odplaši strahove in neči-
je sklanjala nad njih čašami, da vsrkava ste sanje. Dragocenost je v naši rodovini
bogastvo njih vonjav. Zdajci padeta dve že mnogokrat podedovana.«
dolgi senci na pot. Ana vidi pred seboj V tem hipu zadene tiho leteča lastovka
starca, opirajočega se na ramo mladeni- s krilom v sklonjeni Anin obraz, deklica
ča. Bil je Matat, sorodnik in sosed Eliu- se vzgledne ter vidi nad seboj drevo, ki
dov. Mladenič pa je bil njegov sin Joahim. so se na njega vejah zibale drobne ptičice.
Ana pozdravi starčka z vljudnim nasme- Okrog pa so kipeli v dalji obrisi visokih
hom ter se ozre mirno na mladeniča. sinjih gor. Skrivnostipolno je v Anini
Polagoma ga spozna; kot otroka sta se duši zadonelo nekaj kakor odmev glasu
skupaj igrala, pozneje pa ga Ana leta ni onega starčka v votlini na Horebu, go-
videla. »Joahim!« zakliče zdaj radostno, vorečega: »Glej, tiho dolino, kakor mor-
pozdravljajoč ga s sestrsko nežnostjo. je cvetov ... Lastovke plovejo po zlatem
Joahim je s sanjavim smehljajem gledal vzduhu. Ljubki obrisi sinjih gor objemajo
molče na njo, potem povesil oči ter v de- to dolino ... Tam stopa mlad mož, skro-
viški plahosti malce nagnil glavo. Matat mno je njegovo oko, čista njegova duša ...
se je opiral zdaj ob ramo Anino in Joa- na prstu mu gori modrikast dragulj, ki
him je stopal tik njiju. odganja strahove in nečiste sanje ... Ta
Tihi veter je valovil visoko in bujno travo, prstan bo nekoč tvoj poročni prstan ...«
solnce je kako rdeča iskra zašlo za gore,
vijoličaste sence so oblile pobočja gričev nadaljevanje
in le njih vrhovi so še rožno žareli. Matat
je govoril z Ano o njenem očetu ter pra-
prihodnjič
vil o prošlih časih. Tedaj se je Ana spo- Svetogorska Kraljica, št. 3, Leto I.
mnila svojih otroških let in spominjala 1. junija 1938, izbral br. Dragan Vampola
Page 1  |  Page 2  |  Page 3  |  Page 4  |  Page 5  |  Page 6  |  Page 7  |  Page 8  |  Page 9  |  Page 10  |  Page 11  |  Page 12  |  Page 13  |  Page 14  |  Page 15  |  Page 16  |  Page 17  |  Page 18  |  Page 19  |  Page 20  |  Page 21  |  Page 22  |  Page 23  |  Page 24  |  Page 25  |  Page 26  |  Page 27  |  Page 28  |  Page 29  |  Page 30  |  Page 31  |  Page 32  |  Page 33  |  Page 34  |  Page 35  |  Page 36  |  Page 37  |  Page 38  |  Page 39  |  Page 40
Produced with Yudu - www.yudu.com